Vaiaso maualuga o le toto i le urine aʻo maʻitaga

O se fafine maʻitaga ma lona soifua maloloina o loʻo i lalo o le pule a fomaʻi, o le galuega autu o le puipuia lea o faʻalavelave faʻalavelave e faatalitali mo tina i le lumanai i toetoe lava o laasaga uma. O le mea lea, o tamaitai i se tulaga manaia e tofia ni asiasiga masani i faatalatalanoaga, lea e mafai ai e fomaʻi ona fuafua se laʻititi laʻititi i le fua o le maitaga. E naʻo le i ai lava fomaʻi e mafai ona faʻaogaina vave ma puipuia se lamatiaga i le soifua maloloina o le lumanaʻi ma lona tina, e lei fanau mai, pepe. Soʻo se asiasiga fou i se fomaʻi e masani ona oʻo i le auala e tasi ma e masani ona amata i le tuʻuina atu o suʻega, e aʻafia ai suʻega o le urine. O le numera o sela paepae o se fafine maʻitaga e mafai ona taʻu tele atu i se fomai atamai.

Leukocytes i le urine o se tina maʻitaga e tatau ona masani mai le 8 i le 10 i le tasi μL. Afai ua maua e le fomaʻi le numera o le toto paʻepaʻe talafeagai, o lona uiga o loʻo galue masani fatugaʻo, ma pe o le a lava le faiga o le inflammatory i totonu o le tino o le lumanai e le o iai. Afai e faafuasei lava ona maʻi se fafine ao le i maitaga o le pepe na maʻi ma soʻo se faʻamaʻi e fesoʻotaʻi ma le gaioiga o le pepe, ao maitaga e ono mafai ona tupu ni faʻafitauli eseese, o le mea lea e tatau ai ona faia ni mea faanatinati ma puipuia ai le matautia ma le le lelei o taunuuga. E masani lava ona tupu se fafine i le taimi o le maitaga, pe a ia tuleia le suʻega mo le auiliiliga, e le o tausia ma le faaeteete le tumama o le tagata lava ia, ma o lenei mea e matua aafia ai le saʻo o suega o urine. O le iʻuga - o le faateleina o lelaʻo paʻepaʻe toto i le fausua ao maʻitaga. Ina ia taofiofia le ono tulai mai o amioga le saʻo o isi suega, e tatau ona e matauina tulafono faavae o le tumama, lea ua foliga mai ua iloa e tagata uma.

Ae o iinei e te vaʻaia ma le manino tulafono o le tumama, ma i le taimi o le suʻega o loʻo e maua ai se faʻateleina o mea o leukocytes i le urine. I lenei tulaga, o le a mautinoa lava e le fomaʻi ia oe se suʻesuʻega faaopoopo. I lenei "preobsledovanii" e tatau ona e faia ni taualumaga e mafai ai e oe ona siaki le gaioiga o gaʻo ma le i ai poʻo le leai o ni faʻaogaina o le tino o nei totoga. O le a manaʻomia e le fomaʻi ona iloa pe iai ni fofo faʻapitoa i lou tino.

O se faʻamautinoaga atoatoa o lou tino o le a fesoasoani e faʻatuina mafuaaga o "leaga" faʻataʻitaʻiga ma o le a mafai ai ona e filifilia ni metotia agavaa o togafitiga. O le numera tele o leukocytes i le faanatinati o se fafine maʻitaga e mafai ona faaali i le taimi le tupuga o leukocytosis. Ma o le atinaʻeina o lenei faʻamaʻi, e vave tele, o le maʻi e naʻo le lua itula, e masani lava o le maʻi e muamua atu i le toto toto.

E pei ona lauiloa, o leucycytes o se vaega telefoni feaveaʻi o loʻo i totonu o le toto o le tagata, o siama e eseese i foliga ma galuega. O le galuega autu a leuukocytes o le puipui lea o le tino o le tagata. Latou te maua mai ai siama o loʻo avea ma vaega malosi o le tino o le tino o le tino i soo se tagata. Leucytes e mafai ona faʻaleagaina elemene leaga i le toto o le tagata.

Ae o le faʻatusatusaga o le leukocytes, e sili atu ona leaga i isi vaega o le toto o le tagata. A e pasi suega o le urine, e mafai foi ona e iloa pe oa ou lagona i le aso. "Suʻega leaga" e mafai ona faʻamalamalamaina, e pei ona latou fai mai ai, ma le le lavalava e aunoa ma le faʻaaogaina o suʻesuʻega.

Afai o le mea e aofia ai le leukocytes i le urine aʻo maʻitaga e sili atu i le aofaiga faatagaina, ona faʻafefeteina lea o le urine, ma e mafai ona paʻu i le pito i lalo se suauʻu mataga mucous. O le maualuga o le toto o le toto i totonu o se maitaga maʻitaga e fai mai, masalo, o loʻo i ai le mumu o le mea vaivai, urogenital tract, vaʻa. E le gata i lea e te le o saʻo uma i le galuega a fatugaʻo. Afai ole siaki e le maua ia faailo o agavaʻa poʻo vaginitis, ona tatau loa lea ona faʻaalia ma suʻesuʻeina le nephrologist.

O le maualuga o leukocytes i le faanatinati o se fafine maʻitaga e mafai ona faauigaina le atinaʻeina o cystitis, faʻamalama i le vevela. E tele taimi e tupu ai na faʻamaʻi e mafai ona tupu atoatoa e aunoa ma ni faʻaʻailoga. Ma o nisi taimi ma nei maʻi o loʻo i ai pea le tiga ma le tiga.

Cystitis i fafine maʻitaga e masani ona togafitia lelei ma vave. I totonu o le sefulu aso, e mafai ona manuia le maʻi, ma o le a le afaina ai le soifua maloloina o le pepe i le lumanai. O se faʻamaʻi sili atu ona matautia o se fafine maʻitaga, lea e mafai ona faauigaina o le numera tele o kela paʻepaʻe i le urine, o le kielonephritis. O se maʻi le manaia lenei mo le tina i le lumanaʻi ma le pepe. Ma mo lona puipuia ma togafitiga e fomai o le a tele naua taumafaiga.

I le faaiuga, ou te fia fai atu o tina uma ua maitaga e le aloese mai suʻega masani, aua o le taimi e iloa ai le tulaga o lou tino o se tautinoga lea o le fananau mai o le pepe ma se soifua maloloina lelei, faʻapea foi ma le manaʻomia e tausia lou ola maloloina i se tulaga maualuga. Ou te manao e tasi le mea: ia e tausia oe lava ma lau pepe!