Faʻasalaga pe a uma le tosoina o nifo

E pei ona e iloa, o fomaʻi o fomaʻi aupito sili ona maua. Le togafiti o nifo e tatau uma i le taimi o le aʻoga, ma i le matua matua. Toothache o se tasi o malosi. O le mea lea, ua sauni tagata e tuʻuina atu ni tupe e faʻamalolo ai o latou nifo. Ae paga lea, o nifo e tatau lava ona aveese. Ma e ono i ai se faʻalavelave pe a mavae le toesea o nifo.

E pei ona e iloa, o nifo o se tagata e le tumau (susu) ma tumau. O le mea moni, e tatau ona tatou maua le 20 susu ma 32 nifo tumau. O le faagasologa o nifo le tumau mo nifo e amata i le matua e tusa ma le 6 masina ma faaiʻu i le 2.5-3 tausaga. O le suia o le susu o nifo i nifo tumau e tupu mai le 5-7 i le 12-14 tausaga. Mo nisi mafuaaga, o le tele o le sese e taʻua ai ni nifo tumau. O le mea moni, ei ai aʻa i le tumau ma le tumau o nifo. Na o le taimi o le suiga, o aʻa o pepe pepe e masani lava ona faʻaaoga. Ma afai e te tape, e foliga mai latou te leʻi i ai iina. E fai mai foi o nifo le tumau e taua o le susu, aua e na o le taimi e maua ai e aoga tele mo le tagata e faʻaaogaina le susu. E tusa ai ma se isi faʻataʻitaʻiga, o nifo le tumau o le tamaititi e fafagaina mai le susu o le tina.

Se mea e uiga i pepe pepe

E masani lava, o nifo o le pepe e aveesea ona o le suiga o le physiological. O le leiloa o ni nifo le tumau mo isi mafuaaga ua taʻua o le vave. O le taimi muamua e aveeseina ai nifo o nifo e le pasi e aunoa ma se siakiina. O faʻalavelave pe a uma ona aveesea susu o nifo e mafai ona matua ogaoga - o le nifo o le nifo e faʻapuupuu, o ni nifo tumau e paʻu i le nofoaga o le susu susu, e le fetaui i ai, nofo i le tulaga sese. O nifo tumau, o lea la, ei ai se igoa e tatau ona tumau i le olaga atoa. O le taimi muamua o le aveeseina o susu ma le tumau o nifo e naʻo le faʻamaoniga e faʻamaonia. Mo se faʻataʻitaʻiga, ia faasaʻo le gaʻo. O le leiloa o nifo mo isi mafuaaga, i le tele o tulaga, o le sese o lo latou matai.

E tusa ai ma fomaʻi, i le 25% -50% o mataupu, o le susu o nifo e aveesea vave. Ole laʻititi e masani ai mo tamaiti i aai tele, sili atu mo tamaiti mai nofoaga autu. I le tele o tulaga (80% -98%) o nifo le tumau e aveesea ona o le faigata o caries. Na maua e fomaʻi o le nifo na togafitia i se taimi muamua ma fesoʻotaʻiga ma siaki faigata ua faʻaitiitia ona faʻaitiitia nai lo nifo e le faʻamalolo. O nifo tumau i tamaiti e masani lava ona aveesea e ala i faʻamatalaga faʻapitoa.

Aisea e leiloloa ai o tatou nifo?

O faʻamaoniga uma mo le aveeseina o nifo e vaeluaina (leai se masalosalo) ma le aiga. Muamua, aveese mai nifo pepe: mo caries faigata (periodontitis, periostitis, osteomyelitis), e tusa ai ma faʻamatalaga faʻamau, e mafua mai i le gasegase (gau, vavae). O nifo tumau e aveeseina: ona o ni faigata faigata, o maʻi faʻasalaga (o tisifili e uu ai le nifo), faʻamaoniga faʻamaoni, o se taunuuga o le vevesi. O mafuaʻaga autu o le tosoina o nifo i tagata matutua o: faʻamaʻi faigata ma maʻi faʻasolosolo. O le faʻamalenoaina o fuainumera faʻamaonia e manaʻomia ai le faʻaleleia o le tumama o le tino, vave togafitiga o le nifo ma le amio, faʻatasi ai ma se vaaiga e puipuia ai faʻamaʻi pipisi, togafitiga faʻapitoa o togafitiga.

Lafoaʻiina o nifo ma faʻafitauli

Ia tatou talanoa nei i le aveeseina o le nifo. I lalo o le taotoga o le tosoina o nifo ua malamalama i le aofaiga o aafiaga e maua mai i se faasologa patino, o se taunuuga lea e maua mai ai le nifo po o lona aʻa mai le sola. Faatasi ai ma lenei laasaga, e ese mai le vaeluaina, e iai foi le faalauteleina o le faitotoa o le lua, lea e talafeagai mo le aveesea o aʻa eseese mai ai.

A maeʻa le tosoina o nifo, e iai nisi faʻafitauli e tupu. E i ai suiga o le physiological e le gata i luga o lena vaega o le faagasologa o meaola, pe na i ai le nifo, ae faapea foi i le itulagi o nifo nifo. Ma e masani lava o le nifo o le isi auvae. E le gata i lea, o loʻo i ai se soliga o le galuega e fufulu ai. O nei mea uma e mafua mai i le mea moni e faʻapea, pe a uma ona toso le nifo, ei ai le atrophy o le ponaivi i totonu o le vaega o lona sola. E le gata i le vavae ese o nifo i le itu o le nifo na misi, e mafua ai le afaina o fesootaiga i le va oi latou. O le fua o nei nifo i nifo o le isi auvae o loʻo faʻalavelaveina, ma o loʻo faʻaalia foi le felafolafoai. Ma afai o le toesea o le tasi le nifo e le afaina tele ai le gaioiga o le vevela, ona aveeseina lea o nifo se tele e faʻaitiitia ai le lelei o le taumafaina o meaai.

Taua i le leiloloa o nisi nifo, aemaise lava i le pito i luma, e iai ni mea matagofie. Ma le avanoa foi e tautala ai faʻalavelave faʻalavelave. E taʻitaʻia ai le manaʻoga mo fafine talitane. Ae e tatau ona tatou manatua pea e leai se nifo e suitulaga atoa i le nifo.

E tatau foi i se tasi ona mafaufau e uiga i taunuuga e tulai mai pe a aveeseina le lemu o se nifo maʻi na aʻafia e se togafitiga faʻaleaga. O le mea moni, o lona faʻasaoina i nisi o faʻamaʻi (osteomyelitis, phlegmon) faʻapenaina i mea vavalalata, e mafai ona oʻo atu ai i ni faʻafitauli matuia, e oʻo atu i se faʻalavelave leaga (faʻamaoniga manino mo le aveesea). O mea uma o loʻo taʻua i luga ua faʻaalia ai o le faʻaaogaina o le tosoina o nifo o se mea gaʻo faʻaogaina o nifo. E tatau ona faʻatautaia le amanaʻia o taunuʻuga lelei uma ma le leaga, e tusa ai ma faʻamaoniga manino a le fomaʻi, fuafua e le fomai nifo.

Faanatinati pe fuafuaina?

E mafai ona faʻataunuʻuina nifo i se faʻalavelave faʻafuaseʻi ma le fuafuaina. Faʻalagolago i le tulaga lautele o le maʻi, o le taotoga e faia i totonu o le falemaʻi poʻo le falemai. E manino lava, o le taotoga faʻafuaseʻi e faia i mataupu e tutusa ai le tuai ona maliu. Ma, e moni, e leai ni faʻasalaga mo ia. O faʻamaoniga i le fuafuaina o le aveeseina o nifo e aiga ma e mafai ona lautele ma faʻalapotopotoga. Lautele: faʻamaʻi o le toto, faʻalavelave tutotonu o le tino, maʻi faʻamaʻi pipisi, faʻamaʻi pipisi o le parenchymal organs, cardiovascular system in the stage of exacerbation. Faʻalotoifale: faiga faʻamalama i le pharynx ma le oral mouth (faʻamaʻi tiga, faʻamalositisi, stomatitis), o le tino (aemaise lava le leʻoʻo le aioio).

O nisi e manatu o se faʻalavelave i le aveeseina o le nifo o le nifo - e fesootaʻi ma le ono mafai ona faʻaipoipo pe vave fanau mai. Ae ui i lea, o suʻesuʻega faapitoa na faʻatinoina ua faʻaalia ai o le aveesea o le nifo e le afaina ai le maʻitaga e masani ona tupu. O le mea e sili ona lelei mo le faʻamalosi o nifo o le vaitau mai le 3 i le 7 masina o le maitaga. Ae ui i lea, e tatau ona mafaufau i se suʻesuʻega muamua o se fomaʻi fomaʻi-fomaʻi.

Aua e te avea o se faʻalavelave i le aveesea o le nifo ma le fafagaina o susu. I le taimi lava e tasi, pe a fuafuaina le maʻitaga, e tatau ona faʻaitiitia le vavao o le tautala. O lona uiga, faʻamalolo pe aveese faʻamaʻi nifo. Aveesea o le nifo aʻo faʻagasolo, e tatau, pe afai e leai se faʻamatalaga mo faalavelave faʻafuaseʻi, faʻafofo mo ni nai aso. E mafua ona o le gasegase o le gaʻo toto mai le soʻo o le nifo na aveeseina. Faʻatasi ai ma faʻamaʻi toto (hemophilia, thrombopenia, leukemia) ma isi faʻamaʻi masani i totonu o le gaioiga laititi, e fautuaina le faia o togafitiga faʻapitoa i le falemaʻi. Afai e leai ni faʻamatalaga mo le faʻaoga vave, e faia e fomaʻi togafitiga muamua o le maʻi mo se vaitaimi. Faʻatasi ma faʻamaʻi pipisi i le oral mouth and nasopharynx, e tatau ona tolopoina le toesea o le nifo i le pito o le maʻi, pe afai e mafai.

Fautuaga Fesoasoani

Ina ia puipuia ni aʻafiaga ogaoga pe a uma le tosoina o nifo, faalogo i fautuaga nei:

A maeʻa le 2 vaiaso, ona tumu ai lea o se vaega tele o le vaieli i se mea e gaosia ai meaʻai. Ona ufitia lea e le mucous membrane, ma o lona loloto o loo i ai le faia o le ponaivi. I le faaiuga o le 3 masina talu ona aveese le nifo, ua tumu le lua ile ponaivi. Ma ina ua mavae le 6 masina, e leai se eseesega o fusi i totonu o le vaega muamua o le pu.

O faʻalavelave faʻalavelave i le taimi o le faʻaaogaina ma le i ai o se faʻalavelave faʻaleagaina e mafua ai le tiga ma le faʻagasologa o faʻamalolologa. I le leai o ni faʻafitauli i le taimi o le faʻasologa o le taimi, o le faʻamaloloina o le vaʻalele e maua ai ma le le faʻaleagaina.