Le taua o vai inu mo tagata o loʻo taʻitaʻia se olaga ola maloloina

Fautua o faleoloa e faatau atu ai mea taumafa, ofo atu se vateatea tele o vai inu mo mea uma. E faigofie ona e maua le carbonate ma le sulfate mineral water, carbonated and non-carbonated, ma e leai ni meaʻai. Mo tagata o loʻo taʻitaʻia se olaga soifua maloloina, o le vai o le mineral o se tasi o mea sili ona lelei mo le tausia o le tele o galuega faʻapitoa o le tino. O lea, o le a le uiga o le vai oona mo tagata o loʻo taʻitaʻia se olaga ola maloloina?

O le mea pito sili ona taua mo i latou o loʻo auai i vaega o taʻaloga poʻo kalapu o le tino, o le faʻaaogaina lea o le vai oona pe a maeʻa aʻoaʻoga mamafa. I le taimi e faia ai le tele o faʻatinoga (faʻapitoa i le atinaʻeina o le saoasaoa poʻo le tumau), e faʻateleina e le tino o le tagata ona faʻaleleia le faagasologa o le afu. O se taunuuga, o le tele o le vai ua leiloloa i le afu, ma le tele o le vevela o le vevela ua faateleina, o le maualuga o le tino e faʻalavelaveina ai o tatou tino. I le faʻaopoopoga i le vai lava ia, o le afu foi e aofia ai suauu meli (o lo latou i ai e mafua ai le suamalie o le afu). Ae o elemene elemene e faia ai nei masima (mo se faataitaiga, magnesium, sodium, potassium) e taua tele mo le faatumauina o le tutusa o le siosiomaga i totonu ma faia galuega taua i le tino, e pei o le auai i tulafono faatonutonu o le fatu ma le cardiovascular system, manaʻoga, faʻalavelaveina o fiva maso. O le mea lea, a maeʻa aʻoaʻoga, aua nei faʻatumu mea na leiloa o nei minerale, ona faʻamalosia pea lea o se olaga ola maloloina mo tagata faapena e lamatia.

O le faʻaaogaina o vai inu e fesoasoani e foia ai le faʻafitauli o le leiloloa o elemene taua e aveesea mai le tino i le taimi o le suavai. Soo se ituaiga o vai oona e aofia ai nei mea poʻo isi elemene e tatau mo i tatou i fua eseese (ioe, pe a fai o le vai moni lenei e aumai mai vaieli, ae le na o suauu). Ae mo mea e fiafia i ai tagata pe a filifilia se oloa faapitoa i totonu o le faleoloa, e mafai ona taʻua moni lenei mea o se tofo. E aliali mai o le tofoina o lenei vai poʻo le ituaiga o vai oona e faʻamoemoeina e le seti ma le fua o le masima ua faʻavaivaia.

O le taua o le vai inu mo tagata uma e ola i se soifua maloloina lelei e faʻamatalaina foi e le mea moni e leai se calorie (e le pei o se lauti suamalie poʻo le kofe, e pei o le faʻaleagaina i aso nei o le aso galue). I le faʻaaogaina o le vai oona, o le ae lagonaina le aafiaga o lona aafiaga faʻaola i luga o le tino (o lenei gaioioiga e faʻaaogaina i foliga tutusa o loʻo faʻapalaina i le mineral carbon carbon dioxide), ae aua le faatagaina le sili atu o kalori ma le foliga o le mamafa o le tino.

Ae mo mea e fiafia i ai pe a filifilia ni carbonated poʻo ni vai e leai ni paʻu, ona maua lea e tagata o loʻo taʻitaʻia se soifua maloloina lelei, o ituaiga uma o meaai e tutusa lelei. E ui lava i lea, e tusa lava pe faʻapitoa le soifua maloloina o le tino, e le tatau i se tasi ona faʻaaogaina le tele o le mineral vai, talu ai ona o le faʻaauau pea o se mea faapena, o aʻafiaga le lelei o le faʻaalia i puipui o le manava. Ma mo tagata ua uma ona iai ni faʻamaʻi o le gastrointestinal tract, e sili ona lelei le faʻatauina o le suamalie o le minerale, ma e manaʻomia le faʻaaogaina o le vai i le kesi i sina taimi puupuu pe a uma ona tatala le fagu (o le vaega lea o le kesi vavalalata ma se pikiapu tatala o le a maeʻa, ma puipui o le manava o le a le leaga tele).

O le i ai o mea suamalie poʻo meaʻai i le vai inu, e mafai ai ona faʻalelei le oloa, ae afai e te faʻatauina se vai e tineia ai lou fia inu i se aso vevela vevela, e tatau lava ona e filifilia se oloa e aunoa ma ni mea e faʻaaogaina. O le mea moni o le vai oona ma suamalie ma mea manogi e faʻanofoina le fia inu tele itiiti ifo nai lo mea mama faalenatura.

E pei ona tatou vaʻaia, mo i latou o loʻo taʻitaʻia se olaga ola maloloina, o le taua o le inuina o vai oona e faatumauina le tino i le leo e taua tele i taimi uma.