O auala aupito sili ona fou o togafitiga o le epilepsy

O le taimi na taʻua ai le epilepsy o se "maʻi matautia" - na talitonuina ai o se osofaiga e mafua ai se agaga leaga ua salalau atu i totonu o se tagata. Laʻau faʻaonapo nei i le siamaina ma le togafitiga o lenei maʻi, tulafono faʻapitoa. I le tele o tulaga, o le maʻi - e sau mai le laʻititi: o muamua mea e masani ona faamaumauina i le 6-15 tausaga.

O le mea moni, o le faalogoina o ia ituaiga o siama e masani lava o se popolega mo matua. Ae peitai e le tatau ona popole - i le taimi nei ua manuia le togafiti o tamaiti. Matou te taʻu atu ia te oe le faʻamaʻi ma auala sili ona fou o le togafitia o maʻi faʻamaʻi ma le faatoilaloina.

Tele-foliga ma ese

O le muamua na taʻua ai auala sili ona fou o togafitiga o maʻi o le mai aso ua toe foi atu i taimi o Papelonia Anamua, ae na mafai ona faavaeina lona natura e tusa ma le seneturi talu ai. O le mafuaʻaga o lenei faʻamaʻi masani o le mafaufau e "faʻalavelave" i le gasegase o le faiʻai namela (synapses ma mitochondria), lea o loʻo faʻaalia i le faifai pea ma le le pulea lelei o mea e faʻalavelave ai le gaosiga, vegetative, mafaufau, ma le mafaufau. Ae e taua i matua ona iloa o se osofaiga se tasi e le o se mea e iloa ai, e pei lava o se faʻamalosi e afaina ai le fiva.

O le amataga o le faʻamaʻi i le tamaititi e masani lava ona faʻatasi ma le leai o se malamalama. Mai le itu e foliga mai o loʻo maʻi le tagata maʻi. O isi faʻamatalaga e mafai foi: o le tamaititi e faʻafefeteina ona lima e aunoa ma le taofi, taʻalo i luga o le laulau, "toto", liliu ese pe faʻavevesi (atonu e faʻagesegese pe faʻaosooso le pulus). Ae o le mea sili ona leaga mo matua o le taimi lea e matua talafeagai lelei ma le taʻavale o ou mata, toe faʻafoʻi lou ulu ma faʻanatinati uma maso (i le 5% o mataupu).

Susuga ...

Faailoga o le predisposition i le epilepsy:

E masani lava ona ala le tamaitiiti i le ogatotonu o le po ma savali i se miti (lea e taua o le moe). I le taimi lava e tasi e le taliina ai fesili ma fesili, ma i le taeao e le mafai ona ia manatuaina le malaga i le po.

O tamaiti e masani ona i ai ni taufaitaaga, ma o le fuafuaga o le miti e tutusa. O faaaliga i le po e mafua ai le tagi, talie, talatalanoa, togi, faatasi ai ma le lagona fefe, palau, palapitations. Mo ni nai vaiaso ma ni masina, faitioga o se faʻafuaseʻi, paroxysmal, leai o se ulu. I le avea ai o se tulafono, e tupu i le taeao (aoauli) ma e masani ona faʻatasi ma le taoto ma le vomia. O se "mea e le masani ai" syncope e mafai ona fai, lea e vaivai ai maso. Faʻafitauli le tautala faʻapuʻupuʻu (lua i le tolu taimi i le aso) - e malamalama le tamaitiiti i mea uma, ae le mafai ona tautala. O metotia sili ona fou o togafitiga o maʻi o le a fesoasoani ia te oe e malamalama ai i lenei maʻi.

O le tamaititi e sogasolo, fiafia, e le faʻafeiloaʻi, faʻalavelaveina, le mafai ona pulea lona vaʻaia. I le aluga o taimi, o le osofaiga, faateleina o le gauai ma le mafaufau ua faaopoopo.

I le maitauina o uiga ese , e sili atu le vave ona talanoa i se neurologist. Afai e amata togafitiga ile taimi, i le 50 i le 60% o mataupu o le a lelei.

O le a le faʻasesega o lenei faʻamaʻi?

O le gaoia e mafai ona le gata i le lautele, faatasi ai ma spasms o le tino ma pa'ū, ae le mafai foi ona iloa, lea e na o le tali e le mafai ona iloa. Faʻalavelave lē tumau, faʻafitauli puupuu o le iloa, mafaufau ma le pulea o tomai tau afi - o nei mea uma e mafai ona avea ma se faailoga o le epilepsy. E le gata i lea, o le faʻamaʻi e aʻafia ai le mafaufau o le tagata. Mafaufauga faalemafaufau, atuatuvalega, psychosis - masani ai satellites o epilepsy. O le mea lea, e taua tele le amanaia o lenei maʻi e manaʻomia ai le togafitiga mai le neurological. Ae o suiga o le tagata, o le uiga lea ua taʻua o le "tagata maʻi," e le talafeagai i le taimi nei, talu ai na latou faaaogaina vaega fou o le togafitia o maʻi maʻi.

Aisea e tupu ai lenei mea?

O le lisi o mafuaʻaga o maʻi o le tamaitiiti e lautele. Faʻaiʻuga i le taimi o le fanau mai (20%) - faʻamaʻaloga o le fanau, hypoxia o le pepe faatoa fanau mai (osofia o le okesene o le faiʻai).

Manua o le ulu (5-10%): i le avea ai o se tulafono, e matua ogaoga. Posttraumatic osofaʻiga ua tuai i le taimi - o nisi masina poʻo ni tausaga foi e pasia mai le taimi o le faalavelave. Maʻi faʻafuaseʻi ma faʻamaʻi pipisi (15%): faʻamaʻi pipisi o le cerebral, maningitis; encephalitis, lupus erythematosus. Tumama ma faʻafitauli o le mafaufau (1 5%).

Misei o le mafaufau (10%): maʻi suka, fatu fatu ma le ate. Faatasi ai ma se vailaau i le epilepsy, o le faʻamaʻiina o le otaota e mafai ona faʻateteleina ai le tulaga (meaʻai maualuga-kalori maualuga-calorie meaai faʻalavelave faʻaleagaina). Genetics (10%). O le tofi e le o se meaola, ae o ni uiga o le mafaufau. O auala sili ona fou o epilepsy o le a fesoasoani ia te oe e faʻaleagaina ai le tulaga ma filifili ai le filifiliga talafeagai mo lona fofo.

O le a, i lou manatu, o mafuaaga autu o le epilepsy?

O le tele lava o taimi, o le epilepsy e mafua ona o le leai o se faʻafitauli o le faia o le faiai, o le gasegase o le fanau (gasegase o le tino), poʻo le faaleagaina i le taimi o le soifuaga (faʻamaʻi, maʻi, tumo, maʻi pipisi, suiga i le atherosclerotic). O le vaega i le tele o aʻafiaga e aofia ai tagata ua uma ona faaleagaina le faiʻai, poo o latou aiga o loʻo i ai se maʻi faʻamaʻi. Ae o loʻo i ai faʻafitauli o le kenera: mo se faʻataʻitaʻiga, suiga o meatotino o namea siama e mafua ai le faateleina o le gafatia.


Faʻailoga

Electroencephalography (EEG) - o se auala sili atu taugofie ma le saogalemu mo le togafitia o maʻi faʻamaʻi, tusia ma iloilo le aofaʻiga o eletise a le faiʻai. O le metotia e mafai ai ona faʻaleleia le vaega o le faiʻai o se faʻalavelave faʻaleagaina ma faʻafefea ona salalau.

Suesuega Neuroradiologic (komepiuta poʻo le faʻataʻitaʻiga foliga maguma o le faiʻai) suʻesuʻeina suiga i le mafaufau (porokrazvitiya, fulafula), faʻaveveveina le faoa faamalosi. O nisi taimi o le faoa faamalosi i tamaiti e mafua ai le faaletonu o chromosomal poʻo faʻamaʻi faʻamaʻi. I lenei tulaga, o le a manaʻomia nisi suʻesuʻega faaopoopo: o le faʻavaeina o le chromosome, seti suʻesuʻega o meaola o le toto ma urine, ma isi.

Tatou faia!

O a auala faʻaonapo nei o le togafitia o maʻi faʻamaʻi? O se tasi lea o faʻamaʻi e mafai ona togafitia faʻamaʻi faʻamalolo - i le 2/3 mataupu, o le faʻaaogaina umi o vailaʻau faʻasaina e maua ai le pule atoatoa i le gaoia (faʻaopoopoga, suʻesuʻega faʻapitoa o togafitiga faafomaʻi fou e puipuia ai foliga o le maʻi). Ae ui i lea, e iai foi le "togafitiga" i vailaau (focal) epilepsies - i lenei tulaga na o le taotoga o gasegase e aoga. E faʻatatau i le nofoaga ma le ituaiga o faiʻai le faaleagaina, o le aoga o lenei auala o togafitiga e mai le 50% i le 80%. O se tasi o nofoaga aupito tele o Europa ma taʻitaʻia mo le taotoga o le epilepsy o loʻo i le Falemaʻi o le Iunivesite. O le nofoaga faʻapitoa e ofoina atu uma metotia o le suʻesuʻeina ma le togafitia o maʻi faʻamaʻi e tutusa ma tulaga faʻavaomalo. I luga ole faavae o lenei Nofoaga Tutotonu, o auala fou o le togafitia o maʻi ua afaina i le amataga o le siakiina o le faamaʻi.

O le mea sili ona lata mai ma faʻafefe o ia mea o se faʻamalositiga togafitiga, faʻatasi ai ma le fesoasoani o le faʻafefeina o le mafaufau ma le auala e faʻamalosia ai le faia o le faia o le faiaʻoga loloto e faʻaleleia lelei. E faʻaoga e le Centre le faʻasalalauga le tumau (faʻatasi ai ma leʻo loloto), faʻamalosia o le nerve vavau ma le loloto o fausaga o le hippocampus (vaega o le faiʻai e nafa ma mafaufauga umi).

O a ni uiga patino o le togafitia o maʻi faʻamaʻi i tamaiti? O le togafitiga vave o epilepsy i tamaiti e mafai ai e oe ona fetuunai le faagasologa o le maturation o le mafaufau ma le mafaufau - atinaʻega amio. E tatau ona fuafua i le taimi le pepa o le epilepsy, togafitiga faafomaʻi, mai le sili atu ona ogaoga, lea e na o le togafitiga faʻapitoa e fesoasoani. I nisi tulaga, o togafitiga togafitiga e lelei foi, mo se faataitaiga, "taumafa ketogenic". O nei meaʻai paleni e lagolagoina le tulaga o le kososis i totonu o le tino (matelaina o le carbohydrate - i lenei tulaga, o le punavai autu o le malosi o le gaʻo: o le gaʻo gaʻo ma le protein + carbohydrates - e tusa ma le 4: 1). O le taumafataga fou "toe fausia" le metabolism, o le tino e amata suiga o meaola, ma le faoa faamalosi e tupu tele. O le fua saʻo o oloa i totonu o le lisi o loʻo fuafuaina e le fomaʻi, tuʻuina atu le suʻesuʻega, tausaga ma le mamafa o le tamaititi. O nisi taimi o le faʻamaʻi e alu na o ia lava. I le avea ai o se tulafono, e tupu lenei mea i tausaga o suiga. Ae e le tatau ona e faalagolago i ai. E taua le amata togafitiga i le taimi ma le fesoasoani o metotia sili ona fou o togafitiga o maʻi.


Fomaʻi faʻamalolo

Ua iloa e tagata sailiili Amerika e mafai e nai taifau ona vavalo atu se faoa faamalosi i tamaiti. Latou te taumafai e taofi le osofaʻiga i ituaiga uma o auala (i ni nai minute poʻo ni itula!) - tuleia le tamaititi mai luga o le faasitepu, taʻoto i luga o le matai poʻo le isi o ia, taofia o ia mai le tu i se taimi matautia. E sili atu nai lo le le, e lili e laumei a latou fanau o se lapataiga!