Puipuia o le protein ma le protein sili ona lelei i taaloga

O meaai a se tagata o loʻo faia faʻamalosiaga faʻaleleia i kalapu taʻalo a itiiti mai o le tele o taimi i le vaiaso, e tatau ona aofia ai se aofaʻi tele o aʻafiaga. I le taimi o le malosi malosi o le tino, o lenei vaega taua e tatau mo le faʻaaogaina masani ma le toe faʻaleleia o le tino maso. O le mea lea, o le protein sili ona maualalo ma le protein sili ona lelei i taaloga o nisi ia o manatu autu e tatau ona amanaia mo le lelei o le fatuina o le meaai.

O le porotini o le sili ona maualalo o le protein lea e fesoasoani e faatumauina le paleni o le eletise i totonu o le tino (o le nitrogen o se elemene taua tele mo meaola uma, e pei o se vaega o mea uma amino acids ma pulu). Na maua i le taimi o le anapogi mo le 8-10 aso o le aofaiga o le polotini e vaevaeina i le tino - e tusa ma le 23.2 kalama (mo se tagata e 70 kg). Ae peitai, e le o le uiga o le faaaogaina o le aofaiga o le protein mai meaai o le a faamalieina atoatoa manaoga o le tino i lenei vaega o meaai paleni, aemaise pe a faia taʻaloga. O le porotini sili ona itiiti e naʻo le mafai ona tausisia faiga faavae o le physiological i le tulaga tatau, ma e oʻo lava mo sina taimi puupuu.

O le polotini sili ona lelei o le tele o le porotini i meaai e faamalieina atoatoa manaoga o tagata mo le tuufaatasiga o le eletise ma maua ai vaega talafeagai mo musele e toe maua pe a uma le faamalositino, tausia le maualuga o le gaioiga o le tino, e fesoasoani i le fausia o se tulaga talafeagai o le tetee atu i faamaʻi pipisi. O le protein sili ona lelei mo le tino o se tamaitai matua e tusa ma le 90 - 100 kalama o le protein i le aso, ma i taaloga faifai pea, o lenei mea e mafai ona faateleina - e oʻo atu i le 130 - 140 kalama i le aso ma sili atu. E talitonuina le faia o se polotini sili ona lelei i aso taitasi pe a fai ni faʻamalositino mo kilokone taitasi o le mamafa o le tino, o le avega masani o le 1.5 mita o le porotini ma sili atu e manaʻomia. Ae ui i lea, e oʻo lava i le tele o faiga faʻavae aʻoaʻoga i taaloga, o le aofaʻi o le porotini e le tatau ona sili atu i le 2 i le 2.5 kalama i le kilokalama o le mamafa o le tino. Afai e te auai i vaega o taʻaloga po o kalapu faʻalelei i se mamanu o le soifua mālōlōina, ona tatau lea ona sili atu le lelei o le protein i totonu o lau mea taumafa, ia mautinoa o le 1.5 i le 1.7 kalama o le protein i le kilokalama o le mamafa o le tino.

Ae ui i lea, o le tausisia o le protein ma le protein sili ona lelei i taaloga e le na o le pau lea o le tulaga mo meaai talafeagai, lea e maua ai le toe faʻaleleia o tino i le tino pe a maeʻa aʻoaʻoga. O le mea moni e faapea, o meaʻai mea taumafa e mafai ona matua ese lava i la latou taumafa paleni. Mo se faataitaiga, o aʻafiaga o meaola manu e sili ona lelei mo le tino o le tagata e tusa ai ma la latou amino acid composition. O loʻo i ai uma mea taua o le amino e manaʻomia mo le tuputupu ae ma le vave faʻafouina o gaioiga o le tino i le taʻaloga. O penefiti o loʻo i totonu o meaʻai laau e aofia ai sina vaega itiiti o nisi o mea amino taua poʻo ua faʻaalia i le leai o nisi oi latou. O le mea lea, pe a faia taʻaloga, o le taumafataga sili ona lelei o le a avea ma aano o manufasi ma meaʻai susu, fuamoa ma iʻa.

O le mea lea, i luga o le tulaga o le amanaia o le taua o le protein ma le sili ona lelei le polotini, e tatau i se tasi ona taumafai e tuʻuina atu i lou tino vaega e matua talafeagai mo taʻaloga.