Cystitis ma faʻamaʻi o le tino o meaʻai

I le faapuupuuga, o le tino o le tino o se tuufaatasiga o le fananau (vaʻa, fatu, fallopian tubes, ovaries, faʻaopoopoga) ma totoga urinary (fatuga, uila, vevela), vavalalata vavalalata. Natura lava, mo le lelei o le galuega sili ona lelei, tuu i totonu o le tino i tafatafa ane. O le mea lea, e le o se mea e ofo ai ona o aʻafiaga i totonu o le tino "i luga o le puipui" vave ona afaina ai isi sootaga o le filifili.

I le cystitis ma faʻamaʻi o le tino, e feagai ma tamaitai ma le 25 taimi e sili atu nai lo alii. O tagata faʻapitoa e faʻaalia lenei mea i uiga faʻale-tino o le fausaga o le tino fafine. Fatuga e sili atu ona lelei le taulimaina o la latou galuega, pe ae inu 1,5-2 lita o le vai i le aso.

E le pei o tamaʻitaʻi, o le urethra e pupuu ma lautele i feusuaʻiga vaivai, lea e sili atu ona vaivai i faʻamaʻi ma faʻamaʻi. Ae o cystitis ma faʻamaʻi o le tino o le tino e mafai foi ona fesootaʻi ma faʻamaʻi feusuaiga. Chlamydia, trichomonads, mycoplasmas ma le ureaplasma, faʻateleina i totonu o le vaʻa, faʻaitiitia le puipuiga o le lotoifale - e uiga i lenei talaaga, o le togafiti faʻamaʻi e matua faigofie lava e faaoso ai le mumū o le vevela. O le mafuaʻaga lena e tatau ai ona faʻatautaia faʻamaonia togafitiga faʻatauvaʻa tutusa uma i le taimi e tasi.

O le Cystitis e taʻua foi o se gasegase pepe. O le igoa lona lua na tuʻuina atu mo se mafuaʻaga: o se paaga fou mo le microflora a se fafine e le o taimi uma e faʻamalieina ai le tino, e ese mai i feusuaiga masani ma feusuaiga ma le le lava o le lubricant - e le masani ai, e mafai ona mafua ai le ita ma le faʻavaivaia o le puipuiga o le lotoifale.

Ala i luga

E tatau ona tuʻu le cystitis ma faʻamaʻi o le genitourinary system e aunoa ma le totoʻa tatau, poʻo le faia o togafitiga a le tagata lava ia, pe a oʻo i le tele o taimi o le a tupu aʻe ai se maʻi i se faagasologa masani ma faaosofia ai le pyelonephritis (faʻafano i totonu o fatu o gaʻo). Muamua, e mafai ona alu aʻe le siama, ma lona lua - e gaosia e fatu fatu le toto "pisia," lea e tumu i toxins mai le taua o gaioiga. I le auala, o le pyelonephritis e mafai ona avea o se faʻalavelave le faʻalavelaveina o le faʻamaʻi, flu poʻo le ARVI. O le mea lea, afai pe a mavae atu ia i latou o loʻo i ai se faʻafefeteina (maualuga) le vevela o le tino ma e masani ona i ai i totonu o le potu o tamaitai, e tatau i se tasi ona resitala mo se feutagaiga ma le nephrologist. O tagata solitulafono o le faʻaauau pea o faʻamatalaga o cystitis ma pyelonephritis e mafai ona tutusa uma lava faʻamaʻi pipisi o le gynecologic, o faʻamafanafanaga masani, "faʻamaʻi pei o tamaʻitaʻi" poʻo suiga tetele o hormonal, mo se faʻataʻitaʻiga, i le taimi o le talavou poʻo le menopause.

O le tele o taimi, o le kielonephritis , cystitis ma faʻamaʻi o le tino o le tino, o fafine ua maitaga e feagai foi: i le vave ma le tuai. Ma le mea uma, o se tulaga manaia e faʻaititia ai malosiaga puipuia i luma uma, o le leo o le tasi (na ia masani e auai i le faiga o le tino, ona - 9 masina malolo!) Ma le urinary tract. O se microflora leaga e naʻo luga o le lima - o le auala "luga" e tatalaina. E le gata i lea, i le tuai o le maitaga, o le matua faateleina e faʻamaonia ai le eletise, faʻalavelaveina le tafe mai o le urine, ma afai o meaola leaga leaga ua maeʻa i totonu o le urethra, o le a vave ona latou ola vave i se siosiomaga mama.

Le faʻalogo mai se fomaʻi : "E iai lau tui," - o tina o le a oʻo mai i le taimi nei o loʻo feagai ma lenei faʻamaʻi pe o loʻo i ai, mo se faʻataʻitaʻiga, maʻa fatuga, e sili atu. Ae o le osofaiga autu o le faamai e masani lava ona tupu. Ae paga lea, e le mafai ona togafitia pyelonephritis e aunoa ma ni vailaʻau. Mo se fafine maʻitaga, e tatau i se fomaʻi ona filifili itiiti ifo fualaau oona - o loʻo i ai le tupe maua.

Taimi e aoina maʻa

O oe faitioga e uiga i le le mautonu, vaivai, pallor ma le le fiafia? Atonu foi e aofia ai fatugaʻo, foi. O nei faailoga o uo moni ia o le anemia, ma o okeni "pi" (fatuga) e auai i le hematopoiesis ma maua ai le erythropoietin. O lenei vailaau e faaosofia ai le fausia o sela mumu toto - latou te aveina le okesene i sulu o le tino. Afai e le mafai e fatuga ona lava se "mea" taua, ma e mafai ona tupu lenei mea ona o le le amanaia o le pyelonephritis, o le fatuina o le fatu fatu ua atiina ae, ma o lona ania.

O le tiga mulimuli, colic i le itu, o le faifai pea, o le foliga le lelei ma le vaivai, lea e masani ona faitioina ai le gasegase vaivai, atonu o se taunuuga o le urolithiasis. O le mea lea, faatasi ai ma se asiasiga i se fomaʻi, o se suʻega ma se nephrologist i le ono masina o le a le sili atu ona le lelei.

E lima LE LE MO le lelei o le mafuaʻaga:

Aua le faalagolago i luga o le suamalie, suamalie, meaʻai, mea vevela, meaʻai vevela - e mafai ona faʻaleleia ai le faʻaogaina o le faʻaoga.

Aua nei teu i luga o le vai. Fatuga e sili atu ona taulimaina a latou galuega faʻamamaina, pe'ā e inu i le aso le fua faatatau o le vai - 1,5-2 lita. Aua e te malolo ma e le toto mulimuli ane. E faʻavaivaia le puipuia o le puipuiga ma e mafai ona avea ma se lafoaʻiga mo le gaioiga o togafitiga faʻatauvaʻa ma le punitia o faʻamaʻi pipisi. Ole mafanafana, lea e pei o se tulafono, e maualuga le pala, e soli le paleni-masima, ma e le o tulaga sili lea mo fatugaʻo.

Aua nei faatuai e asiasi i le potu o tamaitai . O le vevela atoa e faʻaitiitia ai le gaʻo, ma faʻamalosi i nai vaega itiiti e ulufale atu i le urethra, fatuina ai se siosiomaga lelei mo le tele o siama. O le mea lea, e sili atu le alu i le faletaele i manaoga muamua. Aua e te nofo i luga o meaai mama. O faʻateleina tapulaʻa i mea taumafa e faʻaitiitia ai le palapala gaʻo e siomia ai totoga taitasi, ma e ono mafua ai le le faia o fatugaʻo. Ae maise lava pe afai e faaopoopo le taumafa i le gaioiga faaletino. Mo le mafuaʻaga lava e tasi, e le fautuaina e faitau faʻamaonia le kalolo mo i latou e leai ni mafaufauga.