Matafaioi o le vaega o le vavalaʻau o le muaʻi vaʻaia

O motu tetele o vaega tele ia o le faiʻai. I totonu o tagata, o le gasegase o le cerebral e sili ona atiaeina pe a faatusatusa atu i le isi o le faiʻai, lea e oʻo lava i le tele o le eseesega o le mafaufau o le tagata ma manu. O le itu tauagavale ma le taumatau o le faiʻai ua vavae ese mai le tasi i le isi e ala i se paʻu umi e ui ane i le laina laina. Afai e te tilotilo i le pito i luga o le faiʻai mai luga ma mai le itu, e mafai ona e vaʻai i le loloto o le loloto, lea e amata ai le 1 cm mai le ogatotonu i le va o pito i luma ma pito i luga o le faiʻai ma o loʻo agai i totonu. O le totonugalemu lenei (Roland). I lalo, i luga o le pito i luga o le faiʻai, o iina e pasia ai le schistlateral tele (sylvia) lona lua. Galuega o le vavalaʻau o le forebrain - le autu o le tusiga.

Maʻa o le mafaufau

O vaevaega tetele e vaevaeina i ni vaega o latou igoa e tuuina atu e ponaivi e ufiufi ai i latou: • O luma o lobes o loʻo i luma o le Roland ma luga o le uʻu Sylvian.

• O le loka faaletino o loo taoto i tua o le ogatotonu ma pito i luga o le pito i tua o le sulcus pito i tua; e toe foʻi atu i le vaeluaga-occipital - o se vavae vavaeeseina le loietal lobe mai le pito i tua, lea e fai ai le pito mulimuli o le mafaufau.

• O le paʻu o le tino o le vaega o loʻo i lalo o le sylvian furrow ma le pito i tua ma le lobe occipital.

A o tuputupu ae malosi le faiʻai ao lei fanau mai, o le cerebral cortex ua amata ona faateleina lona maualuga, ma fai ai le gaogao, lea e mafua ai le fausia o foliga vaaia o le faiai e pei o le kiona. O nei laupepa ua lauiloa o le faʻamautuina, o le vaeluaina o vaeluaina o latou togavao ua taua o le saluina. O nisi o tautau o tagata uma o loʻo i ai i le nofoaga e tasi, o lea ua faʻaaogaina e fai ma taiala mo le vaevaeina o le faiai i ni vaega se fa.

Atinaʻeina o faʻasalaga ma faʻanoanoa

O faʻalavelave ma faʻasalaga e amata ona aliali i luga o le 3-4 masina o le atinaʻe o le tamaititi. Seʻia oʻo i lena taimi, o loʻo tumau pea le lamolemole o le mafaufau, e pei o le faiʻai o manulele po o amphibians. O le faʻavaeina o se fale gaugau e maua ai se faʻaopoopoga i luga o le vaega o le cerebral cortex i tulaga o se tapulaa faʻapulaaina o le suka. Vaega eseese o le cortex faia ni galuega faapitoa, sili ona faapitoa. E mafai ona vaevaeina le corbex cerebral i vaega nei:

• Moli afi - amataina ma pulea siakiina o le tino. O le elemene autu autu e puleaina le gasologa o gaioiga o le isi itu o le tino. Faʻasalaga i luma o le uila afi o le mea lea e taʻua o le cortex corpox, ma le tolu o le itulagi - o se afi afi faaopoopo - o loʻo taoto i luga o le pito i totonu o le lobe frontal.

• Vaega faʻapitoa o le cerebral cortex e mafai ona iloa ma faʻasalalau faʻamatalaga mai senitene talileleia i le tino atoa. Pepa o le somatosonory a le Peraimeri e maua mai faʻamatalaga mai le isi itu o le tino i foliga o faʻalogona mai senitene talileleia o le paʻi, tiga, vevela ma le tulaga o sooga ma maso (tagata e talia le vaʻaia).

O le tino o le tino o le tagata ua i ai ona "faatusa" i totonu o le savili ma nofoaga afi o le cerebral cortex, lea ua faatulagaina i se auala patino. O le neurosurgeon Kanata o Wilder Penfield, o le na faataitai i le 1950, na ia faia se mapusaga tulaga ese o vaega o le cerebral cortex, lea e maua ai faamatalaga mai vaega eseese o le tino. I le avea ai o se vaega o lana sailiga, na ia faia ni suesuega lea na ia fautuaina ai e faapea, o se tagata i lalo ifo o le folasia i le lotoifale e faamatalaina ona lagona i le taimi na ia faaosofia ai vaega patino o le mafaufau. Na iloa e Penfield o le faaosofia o le gyrus poststream na mafua ai lagona lelei i vaega patino i le isi afa o le tino. O isi suʻesuʻega ua faʻaalia ai o le tele o paʻu afi e nafa ma vaega eseese o le tino o le tagata, e faalagolago tele i luga o le tulaga faigata ma le saʻo o gaoioiga na faia nai lo le malosi ma le maualuga o le maso maso. O le cerebral cortex e lua laupepa autu: o le mea lanu enaena o se mea lamolemole o namele ma le faʻafefe o sela pe tusa ma le 2 mm le mafiafia ma se mea paʻepaʻe e faia i fiva namu (axons) ma sela.

O le pito i luga o le lalolagi tele ua ufitia i se mea lanu enaena, o le mafiafia e eseese mai le 2 i le 4 mm i vaega eseese o le faiʻai. O le mea lanu enaena e faia e tino o namela (neurons) ma sulu felafoaʻi e faia ai se galuega lagolago. I le tele o le cerebral cortex, e mafai ona mafai ona iloa se ono sela o sela i lalo ole microscope.

Neurons o le cerebral cortex

O tino (o lo o aofia ai le cell cellcle) o neu o le cerebral cortex e eseese tele i latou foliga, ae ui i lea, e na o le lua lava mea taua e iloga.

O le mafiafia o laasaga e ono o sela e fausia ai le cerebral cortex e matua fesuiaʻi tele lava i luga o le vaega o le faiʻai. Na suʻesuʻeina e le fomaʻi suʻesuʻe a le fomaʻi o Corbinian Broadman (1868-191) nei eseesega e ala i le pipiiina o siama namu ma matamata ai i lalo ole microscope. O le taunuuga o suʻesuʻega faasaienisi a Brodmann o le vaevaeina o le cerebral cortex i totonu o le 50 nofoaga eseese i luga o le faavae o nisi tulaga faʻavae. O suʻesuʻega mulimuli na faʻaalia ai o le "Brodmann field" o lea ua vavae ese ai le faia o se matafaioi faʻapitoa o le physiological ma maua ai auala tulaga ese o le fegalegaleaiga.